Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 45. seji 28. 11. 2025, na pobudo državnega svetnika Antona Medveda, obravnavala vpliv Začasnega trgovinskega sporazuma in Partnerskega sporazuma EU–Mercosur na slovensko kmetijstvo in prehransko varnost Republike Slovenije ter sprejela sklep, da na podlagi 66. in 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20, 123/20, 67/22 in 69/23) predlaga Državnemu svetu, da na Vlado Republike Slovenije naslovi naslednje
p o b u d e :
- Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) naj pri vseh mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki pomembno posegajo na področje kmetijstva, prehranske varnosti in drugih strateških proizvodnih sektorjev, kot temeljno izhodišče zagotovi zaščito slovenskega kmetijstva, stabilnost prehranske verige ter dolgoročno prehransko suverenost države. Vsak sporazum, ki povečuje odvisnost od uvoza hrane, pridelane po nižjih zdravstvenih in okoljskih standardih ter zahtevah dobrobiti živali, mora biti obravnavan z največjo previdnostjo.
- Vlada naj pri obravnavi Začasnega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur (v nadaljevanju: trgovinski sporazum) in Partnerskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur (v nadaljevanju partnerski sporazum) upošteva, da oba sporazuma v predlagani obliki, ki ne uživata širše javne podpore, predstavljata visoka tveganja za slovensko kmetijstvo – zlasti za živinorejo, perutninarstvo in čebelarstvo. Sporazumov ni mogoče podpreti brez vzpostavitve ustreznih nacionalnih zaščitnih ukrepov.
- Pripravi naj se sektorska analiza tveganj obeh sporazumov za ključne panoge slovenskega kmetijstva, zlasti za govedorejo, perutninarstvo in čebelarstvo, ki bo vsebovala celovito oceno vplivov na domačo proizvodnjo, konkurenčnost in prehransko varnost Republike Slovenije.
- Pripravi in sprejme naj se nacionalni akcijski načrt za zaščito slovenskega kmetijstva pred uvoznimi pritiski, ki bi nastali ob sklenitvi sporazumov z državami Mercosur. Načrt naj določa ukrepe za stabilizacijo dohodkov kmetov, zaščito najbolj izpostavljenih sektorjev, sistemski nadzor trga ter mehanizme za zagotavljanje stabilnega odkupa ključnih kmetijskih pridelkov.
- Vlada naj kot prednostno nalogo zagotovi višjo stopnjo prehranske samooskrbe. To naj doseže s sistematično krepitvijo kmetijskega sektorja in spodbujanjem pridelave hrane, ki temelji na lokalnih virih, trajnostnih praksah ter stabilnem delovanju kmetij. Čeprav je prehransko varnost v običajnih razmerah mogoče zagotavljati tudi z dopolnilnim uvozom, se v kriznih in geopolitično nestabilnih obdobjih izkaže, da je zanesljiva oskrba prebivalstva neposredno odvisna od domače pridelave. Vzpostavitev in ohranjanje strateške neodvisnosti pri oskrbi s ključnimi živili je zato temeljni pogoj za dolgoročno stabilnost in odpornost države.
Obrazložitev:
Po približno petindvajsetih letih pogajanj med Evropsko unijo in državami Mercosur celovitega partnerskega sporazuma še vedno ni mogoče sprejeti in ratificirati v vseh državah članicah. Namesto tega se je Evropska unija odločila za sprejem Začasnega trgovinskega sporazuma z državami Mercosur, ki se začne uporabljati brez ratifikacije v nacionalnih parlamentih držav članic in naj bi veljal do začetka veljavnosti partnerskega sporazuma.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: komisija) ugotavlja, da je uradno stališče Republike Slovenije do obeh sporazumov pozitivno. Po mnenju komisije pa so bili pri oblikovanju tega stališča spregledani ali vsaj nezadostno upoštevani ključni vidiki s področja kmetijstva kot strateške gospodarske panoge in temelja prehranske suverenosti. Komisija sporazumov ne podpira saj ocenjuje, da je kmetijstvo dejansko žrtvovano v korist drugih gospodarskih interesov, zlasti velikih industrijskih panog, kot sta avtomobilska in kemična oziroma farmacevtska industrija, na kar so posebej opozorili predstavniki kmetijskih in okoljskih nevladnih organizacij. Ob tem komisija izpostavlja zaskrbljenost nad lahkotnostjo, s katero se na ravni Evropske unije in držav članic sprejemajo odločitve z velikimi finančnimi in sistemskimi posledicami, pri čemer kmetijstvo pogosto ostaja v podrejenem položaju. Postopki sprejemanja sporazuma z državami Mercosur, ki trajajo več kot četrt stoletja, so sami po sebi problematični tudi z vidika demokratične legitimnosti in preglednosti. Na to je opozorila tudi varuhinja človekovih pravic na evropski ravni, ki je zahtevala pregled postopkov sprejemanja sporazuma.
Komisija ugotavlja, da postopek sprejemanja sporazumov ni bil dovolj transparenten in da slovenska javnost z vsebino, posledicami in tveganji sporazumov ni bila ustrezno in celovito seznanjena, kar onemogoča informirano javno razpravo. Komisija izpostavlja opozorilo Mladinskega sveta Slovenije in drugih nevladnih organizacij, da širša civilna družba ni bila dovolj vključena v oblikovanje stališč, čeprav gre za vprašanje z izrazito dolgoročnimi gospodarskimi, socialnimi, okoljskimi in medgeneracijskimi posledicami. To zmanjšuje legitimnost sprejemanja odločitev, saj so ključne strateške usmeritve določene brez zadostne javne in strokovne razprave.
Državni svet je na predlog komisije že v 2024 na Vlado naslovil Pobudo za odklonilno stališče Republike Slovenije do trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur, če ta za kmetijske pridelke in živila, ki bodo predmet trgovinske liberalizacije, ne zagotovi spoštovanja veljavnih standardov Evropske unije, ki veljajo za domače pridelovalce. To zlasti zadeva področja varne hrane, kakovosti proizvodnje, varstva okolja, dobrobiti živali ter vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za zaščito zdravja potrošnikov, prehranske suverenosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Komisija je tedaj izrecno poudarila, da mora Republika Slovenija zagovarjati pravico držav članic EU do zaščite lokalne pridelave hrane, razvoja podeželja ter preprečevanja uvoza izdelkov, ki ne izpolnjujejo visokih evropskih trajnostnih in okoljskih standardov. Glede takratnega odgovora Vlade, da besedilo sporazuma še proučuje in da bo končno stališče sprejela po prejemu slovenske jezikovne različice, komisija poudarja, da tak odgovor ne zagotavlja jasnih opredelitev niti ne odgovarja na že takrat izpostavljene vsebinske pomisleke in vprašanja v zvezi s partnerskim sporazumom.
Komisija meni, da je pravno-institucionalna zasnova Začasnega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur posebej problematična. Začasni sporazum se začne uporabljati brez ratifikacije v nacionalnih parlamentih držav članic in naj bi se uporabljal do začetka veljavnosti partnerskega sporazuma. Izkušnje s sporazumom med Evropsko unijo in Kanado (CETA) kažejo, da se tako imenovana »začasna uporaba« lahko raztegne na več let in v praksi postane trajno stanje, medtem ko celovit sporazum ostaja v ratifikacijskih postopkih ali je politično blokiran. Komisija zato ocenjuje, da obstaja realna nevarnost, da se bo podoben scenarij ponovil pri trgovinskem sporazumu Evropske unije z državami Mercosur – začasni trgovinski režim bo obveljal dolgoročno, partnerski sporazum, ki vsebuje širša okoljska, socialna in institucionalna varovala, pa ne bo nikoli v celoti ratificiran. Takšen način urejanja temeljnih gospodarskih in okoljskih razmerij ni primeren standard za Evropsko unijo in kaže na resen demokratičen deficit. Ker začasni sporazum ne vključuje vseh varovalnih mehanizmov, bi njegova dolgotrajnejša uporaba pomenila dodatni pritisk in nelojalno konkurenco za evropske in slovenske kmete. Ob tem komisija izpostavlja politično in moralno odgovornost države do kmetov, potrošnikov in prihodnjih generacij, če bi se ti pomisleki izkazali za utemeljene in bi začasni sporazum dejansko postal trajna »past« za slovensko kmetijstvo in potrošnike. Pretekle izkušnje, na primer trgovinski sporazum med Slovenijo in Makedonijo v nekdanji državi, ki je s prekomernim uvozom vina močno prizadel slovenske vinogradnike, še dodatno utemeljujejo izražene pomisleke pri sklepanju tovrstnih sporazumov.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta na 45. seji Komisije 28. 11. 2025 predstavila stališče, da je v trenutnem globalnem in geopolitičnem okolju mreža trgovinskih sporazumov za Evropsko unijo in za slovensko izvozno gospodarstvo pomembna zaradi povečanja stabilnosti, predvidljivosti ter dostopa do surovin, energentov, storitev in trgov tretjih držav. Poudarjeno je bilo, da je Slovenija izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo in da stabilno ter predvidljivo mednarodno trgovinsko okolje koristi gospodarskim subjektom. Predstavljena je bila sektorska analiza predvidenih posledic začasnega trgovinskega sporazuma, ki naj bi kazala, da bo agregatni učinek tega sporazuma na slovensko gospodarstvo majhen, vendar pozitiven, pri čemer pa analiza ne meri neposrednih učinkov na prehransko varnost Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na navedeni seji komisije izpostavilo aktualno odvisnost evropske in slovenske živinoreje od uvoženih rastlinskih beljakovin ter relativno nizko neposredno trgovinsko izpostavljenost Slovenije do držav Mercosur. Predstavljeni so bili tudi podatki o tarifnih kvotah za govedino, perutnino in druge proizvode, predvidenih hitrejših zaščitnih postopkih in načrtovanih finančnih rezervah v okviru proračuna Evropske unije.
Komisija na glede na predstavljena stališča navedenih ministrstev podpira in pritrjuje opozorilom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Mladinskega sveta Slovenije in Focusa, društva za sonaraven razvoj in drugih okoljskih organizacij, da agregatni makroekonomski učinki v promilih bruto domačega proizvoda ne opravičujejo realnih tveganj za kmetijstvo. Za majhen in občutljiv slovenski trg lahko že razmeroma majhen dodatni uvoz – na primer ena ladijska pošiljka ali nekaj kamionskih pošiljk – povzroči izrazit padec cen in poruši ravnovesje v posamezni panogi, kar je praksa v preteklosti že večkrat potrdila. Poleg tega so tarifne kvote določene za celotno območje Evropske unije in ne po posamezni državi članici, kar pomeni, da se lahko uvoz koncentrira na izbrane trge in tam povzroči nesorazmerno velike negativne učinke. Komisija ocenjuje, da predvideni zaščitni mehanizmi in finančne rezerve ne morejo učinkovito preprečiti neposrednih negativnih posledic za slovensko kmetijstvo in podeželje, še posebej ne trajnih strukturnih sprememb, kot so opuščanje kmetij.
Strukturne razlike med kmetijstvom v državah Mercosur in v Sloveniji oziroma v Evropski uniji so izrazite. V državah Mercosur se pri pridelavi hrane uporablja velik delež fitofarmacevtskih sredstev, ki so v Evropski uniji prepovedana zaradi tveganj za zdravje ljudi in okolje, prisotni so rastni hormoni in drugi pospeševalci rasti, nadzor nad uporabo antibiotikov je manj strog, sistemi sledljivosti pa pogosto omogočajo sledljivost zgolj v omejenem obdobju (40 dni) pred zakolom, medtem ko v Sloveniji in Evropski uniji velja sistem sledljivosti od rojstva do zakola. Standardi dobrobiti živali in delovni standardi v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji mnogokrat ne dosegajo niti minimalnih zahtev, ki veljajo v Evropski uniji. V državah Mercosur so delavci na plantažah pogosto izpostavljeni razmeram, ki so blizu prisilnemu ali suženjskemu delu. Komisija opozarja, da Evropska unija z zakonodajo uvaja socialno pogojenost neposrednih plačil za kmete in zaostruje zahteve glede varstva okolja, dobrobiti živali in varne hrane, hkrati pa dovoljuje uvoz živil, pridelanih in predelanih v razmerah, ki tem standardom ne ustrezajo. Po oceni komisije gre za izrazito dvojne standarde, ki dodatno poglabljajo nekonkurenčnost evropskega in slovenskega kmetijstva.
Komisija izpostavlja opozorila kmetijskih organizacij, da slovensko kmetijstvo že zdaj deluje pod bistveno strožjimi okoljskimi in socialnimi standardi ter zahtevami glede dobrobiti živali, ob hkratnih naravnih omejitvah, razpršeni poseljenosti in majhnosti kmetij. Govedoreja in perutninarstvo kot ključni stebri slovenskega kmetijstva in podeželja so zaradi teh značilnosti izpostavljeni izjemno visokemu tveganju. Približno 80 % govedorejskih kmetij v Sloveniji redi manj kot deset glav velike živine (GVŽ), kmetijstvo pa se v veliki meri izvaja na hribovskih in gorskih območjih, kjer so stroški pridelave visoki, možnosti intenzifikacije in širitve pa omejene. Okoljska skladnost, zahteve glede dobrobiti živali in rejskih sistemov na področju govedoreje v Sloveniji kmetije obremenjuje z dodatnimi stroški, ki znašajo približno dva evra na kilogram proizvoda v primerjavi z razmerami v državah Mercosur, kjer se kmeti tega stroška nimajo. Na drugi strani govorimo o kmetijskih podjetjih in farmah, ki imajo na enem mestu več tisoč glav govedi, o državi, kot je Brazilija, z več sto milijoni glav govedi in dodatnimi načrti za povečanje proizvodnje. V takšnih razmerah slovensko kmetijstvo objektivno ne more enakovredno konkurirati.
Pod velikimi pritiski bo tudi čebelarstvo, ki ima v Sloveniji izjemen gospodarski, okoljski in kulturni pomen. Slovenija se v Evropski uniji uveljavlja kot država čebelarstva, s posebno skrbjo za avtohtono kranjsko čebelo in s prizadevanji za zaščito medu, shem kakovosti in boja proti ponaredkom. Ne gre prezreti, da sta Argentina in Brazilija med največjimi svetovnimi izvoznicami medu, zlasti akacijevega, ter da Evropska unija že zdaj uvaža velik delež mešanega oziroma sumljivega medu, pri katerem so pogosto ugotovljene nepravilnosti. Povečan uvoz cenovno ugodnejšega medu iz držav Mercosur bi dodatno povečal tveganje za ponaredke in izrinil kakovostni slovenski med z domačega trga, kar bi bilo v neposrednem nasprotju z dosedanjimi prizadevanji slovenskih čebelarjev in države na ravni Evropske unije.
Komisija opozarja, da bi dodatni cenovni pritiski uvoženih proizvodov, pridelanih v okolju z nižjimi standardi in nižjimi stroški, lahko vodili v množično opuščanje kmetijske dejavnosti, zlasti v hribovskih in gorskih območjih. To bi imelo za posledico odseljevanje s podeželja, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo znanja, infrastrukture in lokalne prehranske varnosti ter degradacijo kulturne krajine. Posledično bi bil prizadet tudi turizem, ki se v veliki meri ponaša z urejeno in obdelano podeželsko krajino. Pričakovati je tudi, da bi se kakovost hrane na evropskem trgu zaradi cenovnih pritiskov znižala.
Komisija nadalje opozarja, da se tudi pri preskrbi z jajci odpirajo resna vprašanja v zvezi s sprejetimi omejitvami glede baterijske reje v Sloveniji, saj v državah Mercosur takšnih omejitev ni. Najcenejša jajca bodo zagotovo končala v javnih zavodih in v gostinskem sektorju, kjer je glavno merilo najnižja cena.
Okoljske organizacije opozarjajo na širše globalne posledice začasnega trgovinskega sporazuma. Povečanje kmetijske proizvodnje in trgovine z državami Mercosur bo pospešilo krčenje amazonskega pragozda in drugih ekosistemov zaradi širjenja pašnikov in monokultur, povečalo emisije toplogrednih plinov zaradi intenziviranja živinoreje in medcelinskega transporta ter poglobilo tveganja za kršitve človekovih pravic in delovnih standardov v državah izvoznicah. Opozarja se na paradoks, da Evropska unija v tretje države izvaža fitofarmacevtska sredstva in druge snovi, ki jih na svojem ozemlju zaradi varstva zdravja in okolja prepoveduje, nato pa se ta sredstva prek uvoženih živil vračajo na njen trg. Kompenzacijski skladi in drugi finančni mehanizmi, ki naj bi ublažili negativne posledice, ne morejo odpraviti trajnih izgub, kot so uničena kmetijska gospodarstva, degradirani ekosistemi in poslabšanje podnebnih razmer. Takšen razvoj je v neposrednem nasprotju z zavezami Evropske unije glede varstva podnebja in ciljev trajnostnega razvoja.
Komisija izpostavlja opozorila Zveze slovenske podeželske mladine in Mladinskega sveta Slovenije, da so mladi kmetje in mladi na podeželju med najbolj prizadetimi ob vsakem poslabšanju ekonomskih in strukturnih pogojev za kmetijstvo. Interes mladih za prevzem in razvoj kmetij je že zdaj nizek, negotovost glede prihodnosti panoge pa ga še dodatno zmanjšuje. Začasni trgovinski sporazum, ki bi dodatno znižal konkurenčni položaj slovenskega kmetijstva, bi po njihovi oceni pospešil opuščanje kmetij, izgubo znanja ter zmanjšal možnosti za dostojno delo v zelenih in trajnostnih panogah. Mladi bodo najdlje živeli s posledicami odločitev, sprejetih danes, zato bi moral biti njihov glas v takšnih procesih uslišan. Mladinske organizacije poudarjajo tudi etično dimenzijo odnosa do živali in okolja ter zahtevajo, da so ključne strateške odločitve sprejete transparentno, vključujoče in na podlagi celovitih, javno dostopnih informacij.
Komisija ugotavlja, da so si nevladne organizacije s področja kmetijstva, okolja in mladih, reprezentativne kmetijske organizacije ter sindikat kmetov enotne v nasprotovanju sklenitvi Začasnega trgovinskega in Partnerskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur v predstavljeni obliki.
Komisija se pridružuje temu nasprotovanju in poudarja, da so razlogi, ki jih navajajo in ki jih Komisija v celoti podpira, naslednji: pravna in demokratična vprašljivost postopka sprejemanja začasnega trgovinskega sporazuma, nesorazmerna izpostavljenost slovenskega kmetijstva in podeželja glede na omejene splošne gospodarske koristi, strukturna nekonkurenčnost domačega kmetijstva v primerjavi s pridelavo v državah Mercosur, okoljska in podnebna tveganja ter dolgoročne negativne posledice za podeželje, mlade in prehransko suverenost države. Tem pomislekom pritrjuje tudi nedavna odločitev francoskega parlamenta, ki je z veliko večino sprejel resolucijo in pozval vlado, da naj na ravni Evropskega sveta oblikuje skupino držav, ki bodo začasnemu trgovinskemu sporazumu z državami Mercosur nasprotovale. Kot ključne razloge je izpostavil ogrožanje kmetijstva, neenako konkurenco, negativne vplive na okolje in podnebje ter resne družbene posledice.
Komisija poudarja, da kmetijstvo v Sloveniji ni zgolj ena izmed gospodarskih dejavnosti, temveč strateška panoga, ki ohranja kulturno krajino, zagotavlja preskrbo s hrano, varuje vodo in tla, skrbi za biotsko raznovrstnost ter ohranja poseljenost celotne države. Kmetijski prostor in podeželje sta sestavni del identitete Republike Slovenije. V razmerah vse pogostejših kriz, geopolitičnih napetosti in motenj v dobavnih verigah je sposobnost države, da v čim večji meri sama zagotovi preskrbo prebivalstva s hrano iz lastne pridelave, vprašanje nacionalne varnosti, ne le gospodarske politike.
Na podlagi vsega navedenega komisija vztraja na stališču, da slovensko kmetijstvo ne more in ne sme biti postavljeno v položaj nelojalne konkurence s pridelki in proizvodi, ki nastajajo v povsem drugačnih okoljskih, socialnih in proizvodnih pogojih. Sprejem trgovinskih sporazumov v predstavljeni obliki bi pomenil trajno oslabitev strateške sposobnosti Republike Slovenije, da zagotavlja kakovostno, varno in sledljivo oskrbo prebivalstva z živili iz domače pridelave, ter bi imel nepopravljive posledice za razvoj podeželja in položaj mladih generacij. Slovenija mora v procesu odločanja o Začasnem trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in državami Mercosur ravnati odgovorno, s celovitim razumevanjem tveganj in z jasno zavezo zaščiti domače kmetijstvo, potrošnike in prihodnje generacije.
* * *
Za poročevalca na seji Državnega sveta je bil določen državni svetnik Anton Medved.
