Spoštovane gospe in gospodje, dragi prijatelji hrane, narave in domače zemlje,
danes obeležujemo svetovni dan hrane – dan, ki nas spominja, da je hrana mnogo več kot le nekaj, kar nasiti naše telo. Hrana je izraz spoštovanja do narave, do dela človeka, do skupnosti in do življenja samega.
Ko govorimo o hrani, govorimo o kmetu, ki zgodaj vstane in pozno zaspi, da bi na naših mizah zoreli sadeži njegovega truda. Govorimo o lokalni pridelavi, o tistem koščku zemlje, ki ga poznamo po imenu in kjer vemo, kdo je oral, sejal in žel. V svetu, kjer so trgovske poti dolge in embalaže preveč, so kratke prehranske verige naše bogastvo in naš ponos. Omogočajo, da je hrana sveža, sledljiva in zaupanja vredna.
Naj nas danes poveže misel, da zdrava hrana raste v zdravem okolju. Če jo spoštujemo, če skrbimo za vodo, za zrak, za travnike in gozdove, potem tudi naša hrana nosi okus čistosti in skrbnosti.
In ko govorimo o hrani, govorimo tudi o zdravju. Naša odgovornost je, da s pametno izbiro hrane skrbimo za svoje telo – da vemo, kaj jemo, in zakaj.
Vsi radi živimo v okolju, kjer je trava pokošena, sadovnjak obran, vinograd obrezan, kjer pokrajina diha urejenost in toplino človekove roke. Takšna kulturna krajina ni samoumevna. Je rezultat znanja, dela in ljubezni do domačih krajev.
Naj bo današnji dan priložnost, da izrečemo hvala slovenskemu kmetu, ki s svojim delom ohranja življenje na podeželju in skrbi, da ostaja Slovenija dežela kakovostne hrane, čiste narave in lepega razgleda.
Ko kupujemo hrano, ne odločamo samo o tem, kaj bomo jedli – odločamo se, koga bomo podprli. Ali slovenskega kmeta, ki skrbi za našo zemljo, ali pa anonimnega trgovca nekje daleč, ki mu ni mar, kaj pride na naš krožnik.
Naj bo današnji dan opomin, da brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane, brez hrane ni zdravja, brez zdravja pa ni prihodnosti.
Sindikat z obžalovanjem in grozo opazuje uvoz nekontrolirane in nekvalitetne hrane, ki znižuje ceno slovenskim pridelkom. Kmet dobi za 1 kg pšenice 20 centov, iz te pšenice pa je narejen kilogramski hlebec kruha, ki ga kupec plača povprečno 3 EUR, od tega si država vzame 25 centov davka. Porušena plačna razmerja med pridelovalcem, predelovalcem in trgovcem zmanjšujejo motivacijo mladih za prevzem kmetij in propad kmetij, ker niso konkurenčne.
Zato spoštujmo delo, ki stoji za vsakim hlebom kruha. Cenimo kraj, ki nas hrani.
In ohranimo našo zemljo živo – za nas, za naše otroke in za vse, ki bodo še orali te njive za nami.
