Sindikat kmetov Slovenije ostro nasprotuje podpisu sporazuma Mercosur. Danes smo na skupnem sestanku Odbora za Evropsko unijo in Odbora za zunanjo politiko predstavili naša stališča, vendar sta odbora podpis Mercosur podprla, navkljub pozivom, da Slovenija nima vzpostavljene strategije za zaščito kmetov, ki bodo največje žrtve tega trgovinskega sporazuma.
Naše Ministrstvo za kmetijstvo je zavzelo koalicijsko stališče in verjame zagotovilom v sporazumu, ki obljubljajo, da bo Evropska komisija nadebudno spremljala uvoz govedine, poostreno nadzorovala sečnjo gozdov v Braziliji in celo dala nekaj denarja našim kmetom, ko ne bo šlo vse, kot piše…kdo jim še verjame? Naši in evropski inšpektorji ne zmorejo nadzorovati niti medu…in kumaric..in mandarin iz Neretve, pa preprodane zelenjave iz Italije…..pa jim naj verjamemo, da bodo osebno odgovarjali, če se bo kmetijsko podjetje v Braziliji, ki ima površino naše države, odločilo posekati nekaj hektarjev džungelskega gozda, do koder vodijo samo vodne poti? In kako bodo nadzirali uporabo pesticidov v praksi, če pa tamkajšnja podjetja za delavce uporabljajo ljudi, ki so nepismeni in res ne morejo vedeti, da na navodilih o uporabi piše, da so nevarna? Naše kmete pa isto Ministrstvo letos postavlja v nekonkurenčen položaj, ko sprejema po tekočem traku zakone, ki jih bodo morali upoštevati, v isti sapi pa podpira podpis sporazuma, ki bo omogočil uvoz govedine, perutnine, soje in drugih prehranskih izdelkov, kjer bo nadzor vprašljiv, odškodnine za neupoštevanje standardov pa bodo mogoče izplačane takrat, ko bo naš slovenski kmet že obupal, prenehal kmetovati, slovenski potrošnik pa zbolel zaradi nekvalitetne hrane.
Ni naključje, da največji zagovorniki Mercosura niso kmetje, ne delavci, ne okoljevarstveniki – to so multinacionalke avtomobilske in orožarske industrije. Oni vidijo priložnost, mi pa vidimo nevarnost.
To ni preroštvo – to je zgodovinsko dejstvo. Vsaka velika vojna v 20. stoletju je pokazala, da industrija, ki jo hranimo s trgovinskimi sporazumi, postane jedro vojaške proizvodnje. In Mercosur ta cikel znova poganja.
Vprašajmo se – kaj pomeni krepiti avtomobilsko industrijo v svetu, kjer je meja med avtomobilom in oklepnikom vedno tanjša?
Ko pride kriza, ko se zaiskri vojna – vemo, kaj se zgodi. Tovarne, ki danes proizvajajo motorje in karoserije, jutri izdelujejo oklepnike, vojaška vozila, topniške sisteme. Delavci, ki danes sestavljajo vozila za civilno uporabo, bodo jutri prisiljeni sestavljati orožje.
Sindikat kmetov Slovenije zgrožen opazuje, kako naša vlada nima nobenih sporednih aktivnosti, nobenega plana B za primer, če ..ko ..se velika pričakovanja o koristih sporazuma ne bodo uresničila.
V vojnih, kriznih in podnebno nestabilnih časih ima država, ki nima lastne hrane, lastnih semen in lokalne predelave, omejeno suverenost – ne glede na gospodarske kazalce.
Zato mora biti vsaka razprava o Mercosuru hkrati razprava o prehranski samooskrbi.
Če podpiramo globalne verige poceni uvoza, moramo hkrati zaščititi domačo pridelavo, semena, zemljišča in prehransko znanje.
Zato v Sindikatu kmetov Slovenije predlagamo naslednje konkretne ukrepe, ki bi morali postati sestavni del slovenskega stališča do Mercosura in evropske trgovinske politike nasploh:
1. Zakon o prehranski suverenosti, ki določa minimalno raven domače samooskrbe (vsaj 80 % za osnovna živila: žita, mleko, meso, zelenjava) in zavezuje vlado k vzpostavitvi kriznih zalog hrane v vsakem obdobju.
2. Vzpostavitev večjih skladišč za vojne rezerve, ki jih lahko kmetje uporabljajo za skladiščenje pridelkov ter prodajo le-teh po ugodnih cenah – ohranjanje konkurenčnosti.
3. Varstvo domačih semen in pasem: ustanovitev javnega semenskega sklada in prepoved odvisnosti od patentiranih tujih sort, ki ogrožajo genetsko raznolikost in odpornost.
4. Prednostno javno naročanje za slovenske kmete, zadruge in živilsko industrijo v šolah, bolnišnicah, vojski in javni upravi.
5. Obvezno moramo zahtevati označevanje uvoza hrane in prehranskih izdelkov preko sporazuma Mercosur, ki ne izpolnjujejo naših okoljskih, delovnih ali veterinarskih meril.
6. Ohranitev strateških proizvodov in industrij – od mlečne predelave do orodjarskih obratov – ki so ključni za domačo odpornost in stabilnost v kriznih razmerah.
