Zgodovina

Kronološki pregled

Leta 1992 je bil ustanovni občni zbor Sindikata slovenske kmečke zveze. Registriran je bil leta 1993. Pravna oseba je postal 3. marca 1994 z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta. Leta 1995 se je reorganiziral na osnovi zakona o reprezentativnosti sindikatov. Na rednem občnem zboru, junija 1995 so bile sprejete spremembe statuta Sindikata slovenske kmečke zveze. Izvoljeni so bili organi sindikata. Na mesto predsednika je bil izvoljen g. Ciril Smrkolj.

Na občnem zboru, 20. Marca 1998 je bil sprejet sklep o preimenovanju Sindikata slovenske kmečke zveze v Sindikat kmetov Slovenije. V zvezi s preimenovanjem je prišlo tudi do sprememb statuta Sindikata. Na mesto predsednika je bil izvoljen do takratni v.d. predsednika g. Evgen Sapač

Po prenehanju mandata g. Evgenu Sapaču je na mesto predsednika kandidiral in bil izvoljen z veliko večino g. Marjan Gorenc iz Zbur pri Šmarjeških Toplicah. Na Občnem zboru 20.aprila 2000 je bil sprejet nov statut Sindikata kmetov Slovenije. Potrjene so bile smernice delovanja Sindikata kmetov Slovenije. Po dveh mandatih ga je leta 2006 nasledil predsednik g. Roman Žveglič. Njegova dva mandata predsedništva sta se zaključila leta 2014. Nato je prevzel vodstvo Sindikata kmetov Slovenije g. Anton Medved.

Namen in naloga Sindikata

Organizacije kmetov igrajo bistveno vlogo pri določanju in preseganju ključnih omejitev in težav s katerimi se srečujejo kmetje pri prilagajanju novim tržnim razmeram, ki zavirajo razvoj tega sektorja.

Namen nevladne stanovske organizacije Sindikata kmetov Slovenije je, da se spopade s nastalimi težavami v imenu svojih članov.
Vloga organizacije se naglo spreminja in držala naj bi korak s spremembami, ki jih doživlja kmetijski in prehrambeni sektor. Morala bo pomagati kmetom pri prilagajanju na vedno večje spremembe. Ključnega pomena je vzpostavitev primerne organizacijske strukture, ki bo ustrezala delovnemu okolju in omogočila poglabljanje razumevanja delovanja EU in njene kmetijske politike.

Cilj Sindikata kmetov je izboljšati ekonomski položaj kmetov

To je možno doseči z uravnavanjem ne ravnovesja, ki obstaja med različnimi komponentami sektorja: primarna proizvodnja, predelava in trženje vzporedno z:

izgradnjo strokovnega znanja na področju izvajanja in uveljavljanja celote načel zakonodaje, političnih usmeritev, praks in obveznosti;

krepitvijo demokratičnega in neodvisnega zastopanja kmetov;

vzpostavitvijo trdne strukture Sindikata kmetov Slovenije in razvoj njegove učinkovitosti;

Osnovne dejavnosti

zastopanje interesa članov sindikata;

spremljanje gibanja cen v pridelavi hrane in končnih cen na trgovinskih policah;

redno spremljanje zakonodaje s področja kmetijstva in gozdarstva;

spremljanje priprave proračuna Republike Slovenije za kmetijstvo;

redno spremljanje zakonodaje s področja kmetijstva in gozdarstva;